Participation
Emotive vocabulary in MOOCs: Context and Participant Retention
This article was originally published on the online Journal The European Journal of Open, Distance and E-Learning – EURODL, issue 1, 2012.
Massive Online Open Courses (MOOCs) have been growing in popularity with educational researchers, instructors, and learners in online environments. Online discussions are as important in MOOCs as in other online courses. Online discussions that occur in MOOCs are influenced by additional factors resulting from their volatile and voluntary participation structure. This article aims to examine discussions that took place in MobiMOOC in the spring of 2011, a MOOC structured around mobile learning.
This line of inquiry focused on language from the discussions that contained emotive vocabulary in the MobiMOOC discussion forums. Emotive vocabulary is words or phrases that are implicitly emotional (happy, sad, frustrated) or relate to emotional contexts (I wasn’t able to…). This emotive vocabulary, when present, was examined to determine whether it could serve as a mechanism for predicting future and continued participation in the MOOC. In this research, narrative inquiry approach was used in order to shine a light on the possible predictive qualities of emotive text in both participants who withdrew from the course as well as moderately or moderately active participants. The results indicated that emotive vocabulary usage did not significantly predict or impact participation retention in MobiMOOC.
Mešano učenje na področju znanosti in tehnologije. Študij eksperimentalne fizike, temelječe na sodelovalnem projektu.
Na splošno so študenti pokazali pozitiven odnos do sodelovalnih projektov. Možnost doživljanja situacije »RR« iz realnega življenja so cenili in dejali, da pospešuje pridobivanje znanja. Profesorji pa so opazili, da ta metoda poučevanja spodbuja močnejšo udeležbo in bolj proaktiven odnos. Ob tem je bilo tudi potrjeno, da so dobro oblikovane dejavnosti in orodja e-learninga koristni dejavniki pri podpiranju samostojnega študija in predpogoj za kreativen pristop k laboratorijskim dejavnostim in projektom. Sinhrone virtualne seje za reševanje problemov so bile visoko cenjene, ker dovoljujejo izmenjavo programske opreme in imerzivno daljinsko komunikacijo, medtem ko spletni forumi niso dosegli pričakovanih rezultatov.
Sklepamo, da e-learning lahko uspešno kombiniramo z eksperimentalnimi sodelovalnimi dejavnostmi in tako krepimo smiselno učenje, pa čeprav to zahteva precej truda in časa. Sodelovalni projekti in bogata učna okolja sta dva ključna faktorja v konstruktivističnem izdelovanju študijskih programov in študentom pomagata pri razvijanju proaktivnega odnosa do učenja. Namesto, da bi prejeli niz informacij zaprtega tipa, morajo tako namreč delati z mnogimi vrstami virov, to pa zahteva veščine upravljanja znanja. Poleg tega morajo študenti vnesti še znanje in veščine za implementacijo projekta v skupini. Tako pridejo ne samo do možnosti študija v dinamičnem procesu skupaj z drugimi, temveč lahko tudi začutijo potrebo po razlaganju, izmenjavanju in morda celo branjenju določenih idej v delovni skupini.
Je svet odprt?
Ob nastopu družbenih spletnih mest, virtualnih svetov, blogov, wikijev in tridimenzionalnega Interneta že pričenjamo razumeti kakšne možnosti ima »interaktivno in sodelovalno omrežje«, ki ga imenujemo Splet 2.0. Sedaj imamo na voljo infrastrukturo in orodje, s katerim v odprtih sistemih lahko obratujemo na nove načine. Že dlje časa je možno opaziti precej razmišljanja o odprtosti in o potrebi po bolj odprtih sistemih, nova infrastruktura in nova orodja pa to gibanje pospešujejo.
Odprt svet je svet velikih možnosti in izzivov. Potrebuje spremembe v našem individualnem vedenju in odnosih ter zahteva precejšnje prilagajanje v ustanovah. Kako se temu lahko odzove poslovna dejavnost?
Ta članek je bil prej objavljen v Global Focus, Volume 2, Issue 1 (2008). Izdaja European Foundation for Management Development www.efmd.org
“e-” – prenašanje odgovornosti na učence: bajke in resnice s področja razvoja kakovosti e-learninga, usmerjene na učenca
V bistvu gre za naslednje: če z razvojem kakovosti želimo vplivati na učni proces, je razvoj kakovosti, ki je usmerjena na učenca nujnost in ne le opcija. Razvoj kakovosti naj vedno sestoji iz povezave procesov in postopkov z vrednotami in normativnimi odločitvami. Vsak facilitator potrebuje koncept normativnega odločanja, ko vodi skupino učencev, npr. didaktično teorijo, saj si tako ustvari trdno osnovo za svoje dejavnosti. Zato lahko razvoj kakovosti, relevantne za izobraževalne procese, opišemo kot vsoto vseh dejavnosti in vseh prizadevanj, ki smo jih izvedli z namenom, da bi izboljšali učni proces.
Poudarjanje izobraževalnega procesa na tem mestu že kaže na to, da take kakovosti, ki je usmerjena v učni proces, ni možno potrditi. Zaznamo jo lahko le takrat, ko izobraževalni proces dejansko poteka, saj gre vedno za neke vrste koprodukcijo med učencem in učnim okoljem. V razpravah o kakovosti je zadnje čase pogosto opaziti napako v tem, da se učna okolja ocenjuje ločeno od izobraževalnih procesov in da se ne upošteva ciljnih skupin in drugih interesentov v okolju. Ker pa kakovost ni neka dana, stalna karakteristika določenega učnega okolja, ampak se razvije iz odnosa med učencem in učnim okoljem, lahko kakovost zaznamo in ocenimo samo v dejanskem kontekstu. Poleg tega pa tudi ni sredstva za definicijo kriterijev kakovosti, ki bi kakovost definiralo ločeno od konkretnega izobraževalnega konteksta.
Iz tega sledi, da je treba razvoj kakovosti smatrati kot proces pogajanja, v katerem morajo biti soudeleženi vsi interesenti. Namen takega participacijskega modela za razvoj kakovosti je naj interesenti skupaj in v medsebojnem sodelovanju definirajo vrednote in cilje učnega procesa. V bodočnosti bo tovrstna aktivna udeležba učencev igrala pomembno vlogo v sistemih za razvoj kakovosti. Učenci imajo aktivno vlogo v teh konceptih in se morajo zavedati osebnih predlogov in zahtev naznačenih v njih. Gre za neko vrsto samoupravljanja s svojimi izobrazbenimi življenjepisi, pri čemer morajo identificirati tiste karakteristike, ki jih mora učni scenarij izpolnjevati, da bi lahko pričeli z uspešnim izobraževalnim procesom. Tovrstni soudeležbeni procesi zahtevajo boljše informiranje, prozornost in svetovanje s strani dobaviteljev e-learninga.
Učenci sami pa se morajo istočasno zavedati svoje odgovornosti za rast razvoja kakovosti, saj se jih smatra za strokovnjake na področju kakovosti v učnem procesu.