Mikroučenje: strategija za redno strokovno napredovanje
- 0 Komentarji
- 66206 Obiskih
- Obiskanosti






V članku predstavljava mikroučenje v spletnih skupnostih kot pristop k učenju, ki so ga sprožili aktualni vzorci uporabe medijev in ki ga podpirajo nove tehnologije, kot Splet 2.0 in družbena programska oprema.
Mikroučenje sva zasnovala kot »pragmatično inovacijo« za vseživljenjsko učenje, saj lahko podpira fleksibilno učenje, ki ga je enostavno vključiti v vsakdanje dejavnosti in tako podpreti učne cilje in potrebe posameznikov.
Najprej proučujeva koncepte mikrovsebine in mikroučenja v kontekstu Spleta 2.0, družbene programske opreme, e learninga 2.0, osebnih učnih okolij ter informalnega učenja in učenja na delovnem mestu, opazujeva njegove inovativne pristope k vseživljenjskemu učenju in razmišljava o potrebah aktualnih uporabnikov spleta. Potem v tem smislu opredeliva principe oblikovanja in tako razlikujeva dva glavna vidika didaktičnega oblikovanja: (1) oblikovanje mikrovsebine in (2) oblikovanje dejavnosti v mikroučenju. Nato predstaviva deset ključnih značilnosti, ki sva jih opredelila zato, da bi lahko lažje razlikovali mikroučenje od bolj tradicionalnih formatov e-learninga, kot so tiste vrste spletnega usposabljanja, ki jih označujemo s pojmom »makroučenje«.
Po tem pregledu, prikaževa kako lahko mikroučenje premosti vrzel med formalnim in informalnim učenjem ter s tem prispeva k vseživljenjskemu učenju. Predstaviva tudi študijo primera scenarija mikroučenja. Po najinem mnenju nam mikrovsebina in mikroučenje ob podpori Spleta 2.0 nudita viabilno reševanje današnjih naglih in večopravilno usmerjenih vzorcev za učenje in delo. Če mikroučenje vzporedimo s formalnim učenjem in vstavimo v spletne skupnosti, lahko daje podporo rednemu strokovnemu izpopolnjevanju.
Tega še nihče ni komentiral.



